Povabilo na sprehod med rožice

petek, 17. april 2015

Rumeno - bela cvetoča zgodba


Že nekaj časa se mi je pletla v glavi tale zgodba, a kdaj jo zapisati. Blog sameva... Upam, da mi oprostite dragi ljubitelji rožic, za pisanje mi enostavno zmanjkuje časa. Včasih, ko bi se našla še kakšna minuta, pa enostavno ni navdiha in so misli prazne... 
Mogoče ste se že spraševali, če pri meni še cvetijo rožice. Seveda še, saj si življenja brez njih sploh ne bi znal predstavljati. Mogoče bi lahko rekel, da se vse vrti okrog njih, a potem je tu še služba in na dveh stolih je res težko sedeti... A cvetoče prijateljice te vedno znova navdihujejo in dajejo energijo, da je potem nekako lažje premagovati vsakdanje skrbi.
In tako se pred mano trenutno odvija še ena cvetoča zgodba, ki jo bom delil z vami. 

Rumeno - belo sem si rekel lansko jesen, ko sem v mislih ustvarjal jesensko-spomladanske zasaditve. Če dobro pomislim, me te drobne cvetke spremljajo najdlje, kar osem mesecev, od sredine oktobra do konca maja. Moje zamisli, ki sem jih snoval v glavi, so resnično zaživele lansko jesen v drugi polovici oktobra. Nastale so zasaditve, ki so mi do zdaj najljubše. Lepa in topla jesen in začetek zime sta poskrbeli, da so se do konca decembra lepo razrastle.
Takole cvetoče je bilo lanskega 24. decembra.










Ali ste prepoznali vse rastline, ki so se prepletle v rumeno - belo cvetočo zgodbo?
V prvi vrsti metrskega korita z vodno rezervo sem poleg visečih mačeh Volnate v rumeni in beli barvi posadil še zeleni in pisano listni bršljan, v drugi vrsti si delajo družbo jesenska vresa, srebrni calocephalus, okrasno zelje, čudovit rumeno-zeleni pisanolistni kolmež( Acorus gramineus "Ogon"), zeleno listni šaš( Carex "Mint curls"), v eno korito pa sem posadil celo dve belo cvetoči ciklami, ki sta se odlično držali do konca decembra, tudi pri temperaturah -5 stopinj.

Potem pa je bila po božiču napovedana močna ohladitev. Ker se mi je zdelo škoda, da bi tako lep rože bičala leden veter in sneg, sem vsa korita z oken prenesel na južno stran hiše v zavetje pod balkon in jih zaščitil z večimi plastmi vrtnarske tkanine. V tem "prezimovališču" so ostale do sredine marca. In kako so preživele temperature -20 stopinj, ki so bile izmerjene zadnje dni decembra. Več kot odlično. Kot je bilo pričakovati, so bile nizke temperature usodne le za okrasno zelje, calocephalus in dve ciklami. V dnevih ko je mraz popuščal, sem korita odkril in preveril tudi vlažnost substrata. Pri slednjem je potrebna še posebna previdnost. Pazimo, da se rastline ne izsušijo, hkrati pa da niso preveč mokre. Pri zalivanju je tako res potreben občutek. 



Februarja, ko je zima že popustila, je bil čas za čiščenje. Odstranil sem propadle rastline in vse odcvetele cvetove mačeh. Rastline sem tudi zalil in pognojil z vodotopnim gnojilom z večjim deležem kalija, ki pripomore pri utrjevanju rastlin. 




Marca je bil čas za preobrazbe. Manjkajoče rastline v drugi vrsti korita so zamenjale letnemu času primerne spomladanske lepotice. Rumeno belo zgodbo so lepo dopolnili novejši visokostebelni jegliči v zlatorumenih tonih z dekorativnim temnejšim listjem serije "Sylvita".





Marca je bil tudi čas, ko so se rastline iz "prezimovališča" spet preselile na okenske police, kjer nas bodo razveseljevale do konca maja. 
Zadnje dni je bilo že kar poletno vroče, tako da je bilo treba viseče mačehe temu primerno kar izdatno zalivati. Ne smemo pozabiti tudi na redno dognojevanje z gnojilom za rast in cvetenje.
Naslednje fotografije so nastale pred dvema dnevoma, ko okenske police že krasijo cvetoče preproge rumeno - belega cvetja... 





5 komentarjev:

  1. Glej, no glej, dobrodošel med nami. Res lepe cvetke.
    Aleš, saj ni treba pisati besedila, če ni navdiha, slikci dve na blog, pa bo. Saj rož'ce govorijo zase.

    Ha, bila sem neučakana, lepo vreme me je "potegnilo" v vrtnarijo in že sem posadila korito in obešanko :-)

    lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Aleš, čisto nič vas nismo pogrešali ...:)

    OdgovoriIzbriši