Povabilo na sprehod med rožice

četrtek, 28. november 2013

Prvi mraz

Kako dnevi bežijo... Jutri bo minil že teden dni od mojega zadnjega zapisa. A kaj, ko včasih zmanjka časa, še posebno, če te zanima več stvari...
Danes smo se zbudili v dokaj mrzlo jutro. Ponekod so se temperature spustile že kar globoko pod ničlo. Glede na to, da je že konec novembra, nam je vreme z nizkimi temperaturami letos kar dolgo prizanašalo.
Slana in led naznanjujeta zimski čas...


Ledeni kristali okrasijo cvetove le za kratek čas. Že čez nekaj ur, ko bo sonce stopilo ledeni nakit, bo podoba tagetesa dokaj žalostna.


Kaj pa rožice v koritih? Zjutraj so izgledale prav žalostno. Kot bi bile iz porcelana.




Zakaj namenimo mačeham v jesenskih zasaditvah družbo rese, kolocefalusa, hojher, šašev, okrasnega zelja in drugih jesenskih lepotic? V dnevih ko zmrzuje, kažejo mačehe bolj žalostno podobo. Našteta družba videz zasaditev v mrzlih dnevih popestri in izboljša.


Sončni žarki naredijo svoje. Čez nekaj ur je zgodba poplnoma druga. Mačehe si na soncu hitro opomorejo.



Na senčnih legah je drugače. Tu lahko ostanejo zamrznjene tudi cel dan. Še ob enih so imele mačehe povešene glave. Spremljevalne rastline takrat prevzamejo vodilno vlogo.


V teh dnevih je nujno preverjanje vlažnosti substrata. Mrzel veter in jutranji mraz rastline še dodatno izsušujeta. Ko se substrat odtali po potrebi zalijemo, a ne preveč. Izsušene rastline, ki povrhu vsak dan še zamrznejo, ne bodo dočakale spomladanskega sonca.

Kaj pa krizanteme? Tale fotka je nastala v ponedeljek za spomin, kako lepo so nas razveseljevale vse do konca novembra.


Verjeli ali ne, tole pa sem slikal danes opoldne. Krizanteme so dobro prestale jutranje -4 stopinje. Vam pravim, krizanteme ne sodijo samo na grobove! Kako bi bil tale kot bolj žalosten brez njihove "sončne" družbe. Mačehe, ki so postavljene malo višje in jih sonce poboža le za kratek čas, se še  do poldneva niso popolnoma odtalile.


Še dve bližnji za dokaz. Nedotaknjeni.



Mnogi zime ne maramo preveč. A narava nam s svojo pestrostjo in raznolikostjo z njo ponuja več. Zimski dnevi so lahko dolgi in sivi ali pa sončni in lesketajoči se v tisočerih ledenih kristalčkih. Poiščimo presenečenja v ledenih odsevih, razveselimo se zimskega nakita in mogoče bo tudi kakšen siv in mrzel dan minil hitreje...


petek, 22. november 2013

Prepletanje letnih časov

Jesen se preveša v najhladnejši del leta. Marsikje so vas že pozdravile prve snežinke. Naslednji teden naj bi prinesel končno nekaj sonca, a tudi bolj zimske temperature.

A narava se včasih ne meni za koledar in ubere svojo pot. Tako je moj fotoaparat na edini sončen dan v tem tednu ujel tole...

Sibirska borovnica cveti. Mogoče se bomo lahko posladkali z borovnicami za božič... :-)

Pogled se ustavi tudi na cvetočih trobenticah.

Je tole samo privid? Japonska kutina nastavlja popke in bo cvetela.

Nekaj korakov naprej je zmeda še večja. Ne vem, kdaj smo poleg zime preskočili še pomlad? 




A pogled na obarvane liste me postavi na realna tla... Tudi letos bo prišla...



Ali imate radi zimo?
Na moj najljubši letni čas bom moral čakati še nekaj mesecev... 
 

sreda, 20. november 2013

Prezimljanje bršljank

Pobudo za današnjo objavo je dala gospa Ema, ki jo zanima, kako porežemo bršljanke in pelargonije čez zimo.

Zakaj sploh prezimljati bršljanke in pelargonije? 
V pozni jeseni, ko še ni bilo pozebe in je vreme še naklonjeno rožicam, se velikokrat kar težko poslovimo od njih. Več kot pol leta smo jih negovali ter jim namenili veliko pozornosti, časa in ljubezni.
Zima se bliža in potrebno bo slovo. 
A nekatere so nam še posebno pri srcu. Mogoče gre za redko sorto, ki se je ne da več kupiti, mogoče nam jo je poklonil nekdo in nam veliko pomeni, ali pa imamo samo zelene prste in uživamo v vrtnarskem eksperimentiranju.
Sam že 30 let ohranjam rožnato bršljanko s polnjenim cvetom, ki mi jo je dala sedaj že pokojna teta v 5. razredu osnovne šole.

Priprava rastlin na prezimljanje je opravilo, ki zahteva od nas kar nekaj časa in natančnosti. Poleg tega moramo imeti za to rastlinam primeren prostor, kar je pogosto največji problem. Zavedati se moramo, da je za rastline na prvem mestu svetloba, ki jo je v zimskih mesecih še v rastljinjaku premalo! Potem je tu pomembna še zračna vlaga, ki ne sme biti previsoka in ustrezna temperatura, ki pa je največkrat v stanovanjih za zimski počitek večine rastlin previsoka.
Zelo pomembna je tudi rastlinska higiena. Zato je potrebno rožam natančno odstraniti vse posušene in odmrle liste in stebla. 

Vse posušene liste in stebla obvezno odstranimo tudi na spodnji strani, saj so le ti idealno mesto za nastanek rastlinskih bolezni.

Po natančno opravljenem delu je podoba rastlin drugačna.

V prezimovališču z rednim čiščenjem rastlin nadaljujemo. Poleg tega moramo biti pozorni tudi na pojav listnih uši ter pravočasno ukrepati. Kaj pa zalivanje in gnojenje? Ker rastline pozimi počivajo gnojenje ni potrebno. Na splošno velja, da moramo gnojenje prilagajati rasti rastlin, svetlobi in temperaturi. Tudi pri zalivanju previdnost ne bo odveč. Raje manj kot več!
Rastline lahko, preden jih prenesemo v prezimovališče, tudi obrežemo. Rez opravimo s čistimi in ostrimi škarjami. Nikakor niso za to primerne škarje, s katerimi smo pred tem odstranjevali odmrle dele rastlin!
Bršljank ni potrebno krajšati. Ponavadi jih krajšamo zaradi pomankanja prostora na nam poljubno dolžino. Pomembno je le, da jih porežemo tik nad kolencem, kjer sicer izraščajo listi.

Takole sem skrajšal rožnato bršljanko z zgornje slike.

Pri pokončnih pelargonijah je postopek podoben. Nekateri sicer priporočajo krajšanje spomladi, ker so jeseni skrajšana stebla bolj nagnjena h gnitju, še posebno v vlažnih prostorih. Če to opravimo jeseni dovolj zgodaj, da se rane na soncu zasušijo, ponavadi z gnitjem stebel ni večjih težav. Vsekakor je pri pokončnih pelargonijah obvezna rez še spomladi, da imamo čez poletje lepe in kompaktne rastline!




 Očiščene in obrezane rastline pustimo zunaj kolikor dolgo je mogoče. Če so zavarovane s kopreno in v zavetju, jim tudi 3 stopinje pod ničlo ne škodujejo. 

Takole moje rastlinske posebnosti lovijo še zadnje sončne žarke.


Glede na to, da je spomladi izbira na vrtnarijah tako pestra, da nimamo ustreznih prostorov, da oskrba rastlin zahteva kar nekaj časa in natačnosti ter varstvo pred škodljivci, je prezimljanjen bršljank in pelargonij skoraj nesmiselno.

Sam ohranjam le še nekatere rastlinske bisere.
..

Pred 20 leti in več, sem še kot najstnik hotel vzgojiti najdaljšo bršljanko. :-)
Jeseni sem zato shranil nekaj korit več kot meter dolgih bršljank. In naslednje poletje smo lahko občudovali tudi 2 metra in več dolge cvetoče preproge. 
Ampak že misel na prezeble prste, ko sem tudi po dve uri porabil za čiščenje samo enega korita rož, me odvrne od mladostniških želja po rekordih. :-)
Še nekaj slik iz arhiva.

Prvo leto jeseni
In prezimljene rastline naslednje leto
Jeseni
Naslednje leto
Takole so izgledale prezimljene bršljanke konec maja
In dva meseca kasneje

Slapovi cvetja 

Leta bršljank na metre so že daleč za mano...

Letos le z malo nostalgije na stare čase...

ponedeljek, 18. november 2013

Vrtnarski konec tedna

Vikend sem preživel na vrtnariji pri Domnu. Dela na vrtnariji nikoli ne zmanjka, čas med rožami pa kar zbeži. 
Lepo vabljeni na sprehod med pisane preproge cvetja.

Kmalu bodo aktualne božične lepotice. Kakšna razlika je nastala v barvi braktej v dobrih treh tednih.



Proces obarvanja braktej še ni končan. Vse brakteje, ki so temno rdeče, se še bodo spremenile v bleščečo rdečo.

Zgodnejše sorte so že skoraj popolnoma obarvane.



Cvetovi božičnih zvezd so komaj opazni. Glavni okras  božične lepotice so obarvani ovršni listi strokovno imenovani brakteje.



Sprehod med pisanim morjem bleščečih braktej, ki jih obsije sonce, te čisto začara.



Sploh se ne morem odločiti, katera je najlepša. Ob tako pestri barvi paleti se zagotovo ne bi odločil za rdečo. Zakaj ne bi letos poleg rdeče tradicionalne izbrali tudi kakšen drug odtenek božične lepotice.

Pisana sodi med kasnejše sorte in še ni popolnoma obarvana.

Tudi pri tej sorti barva braktej še ne kaže končne podobe.

Rožnata je čudovita.
 Kaj pa rumena?


Ali pa snežno bela kot polarni medved? 
Sorta  "Polar Bear" ali po slovensko "Polarni medved" je sorta za dober namen. Ob vsaki prodaji rastline, prejme ustanova Polar Bears International 10 centov, ki jih namenijo za ohranitev naravnega okolja polarnega medveda.

Rožnata z belo obrobo.

In ena fantazijska.

In nenazadnje božična zvezda z cvetovi kot vrtnica, ki je tudi kasnejša sorta in zato še ne kaže čisto prave podobe.

Pri meni zmagajo pastelni toni. Kako globoko pa je pri vas zakoreninjena tradicija rdeče božične barve?



Pokukajmo še malo k ciklamam. Tudi tu ne veš, katero bi izbral. Ena je lepša od druge. Ciklame se v tem času še vedno najbolje počutijo na zunanji strani okenske police. Upam, da že imate kakšno dišečo lepotico.
Slovenska tradicija rdečih cvetov je globoko zakoreninjena v vseh letnih časih. Zato tudi pri ciklamah prevladujejo rdeči toni.


In še preostala pisana paleta barv.



V hladnem delu rastlinjaka čaka na svoj čas pisana paleta različnih znanilcev pomladi. Na cvetoče preproge bo potrebno počakati še nekaj mesecev.